ČAROBNI MAREC




Svetel dan. Topel in sijoč - skoraj sanjski. 
Sedim na travniku. Mojem najljubšem. To je kraj moje preteklosti, sedanjosti... morda prihodnosti. 
Sem hodim takrat, ko želim razmišljati, ali pa takrat, ko mi je težko. 
Ko me zaslepi barvitost mojih čustev in se želim ukvarjati z njimi. Ko pride trenutek, ko ugledam ostre robove resnice, od blizu, iz oči v oči. In pa takrat, ko se želim iztrgati objemu okolja, ki mi narekuje kaj moram biti, me uči obveznega nasmeha, zatiranja čustev in me postavlja v življenjsko držo, zaprto za realnost. Sem hodim, da prediham telo, nahranim dušo in preženem bol. 
Sedim pod mogočnim hrastom, ki svoje veličastne veje dviga tja visoko- proti soncu. To okolje mi tako zelo prija. Sprejme me. 
Pomladni vetrič rahlo zapiha. Ravno toliko, da prodre skozi volneno jopico. Zadrhtim. Zdi se mi, da se me dotika sama sveta ljubezen. V daljavi vidim gore, gozdove in ni je sile, ki bi uničila popolnost tega trenutka. Zaprem oči in obraz nastavim soncu. Boža me rahlo. Tako rahlo, da se moram popolnoma predati da to sploh začutim. V tem dotiku je toliko žametne mehkobe, da me preplavi občutek ekstaze. Na jok mi gre od lepega. 
In... Takrat sem samo jaz. Sama in nad mano sinje modro nebo. Imenitno je biti jaz. 
Zakaj je potrebno potrjevanje? Dobra sem, to kar sem. Plavam v neskončnosti svojih misli, ko presežem vonj nečesa novega. 
Vonjam prebujanje narave. Vse cveti, brsti, kliče, vabi. 
Vsa živa narava hlepi po soncu, želi ujeti njegovo moč, sijaj. 
Da bi se utrdila, zrasla. Narava se tiho in nežno prebuja, ZAKAJ SE NE PREBUDIMO TUDI MI? 
Potrebuje samo vzgib časa, mi pa toliko stoletij... 
Vrtimo se v začaranem krogu, že tisoče let. Nič bližje ciljem, ponovno na začetku. Resnica je težko sprejemljiva. A vprašanja preveč glasna, da bi jih lahko preslišali. Dejstva pa preveč kruta, da bi jih lahko sprejeli. 
Ne želimo se soočati z njimi. Preveč jih je in preveč nas stanejo. A stala nas bodo še več... 
Medtem, ko mi hitimo in živimo mimo življenja, čas beži... nas bo prebudil? 



Ni komentarjev