KO JUTRANJA ZARJA ZADIŠI PO TERRE DE LUMIERE

Nisem ljubiteljica zime, a prvi snežni dan je izjema. Veselim se ga s posebno igrivostjo in navdušenjem majhnega otroka. Veselim se nežnih, puhastih snežink, ki se topijo na topli dlani. Čeprav mi je rdeča barva lepa le na modnih kosih, je takrat drugače. Zabava me živo rdeč nosek sredi snežno belega obraza. 

Ko sem se včeraj skrila pod toplo odejo, sem vedela, da se bom prebudila v snežno jutro. Zaželela sem si, da bi bilo letos drugače. Da bi bila del spreminjanja okolice, da bi videla kako narava ljubeče pokriva zemljo in jo vabi v zimski spanec. Želela sem biti v snežni idili, ne le izven nje. 
Vstala sem zgodaj... gosta tema je še vedno objemala moj domači kraj in nič ni kazalo na to, da bo kmalu omehčala svoj prijem. Plastila sem svoja oblačila in jih zaključila s pastelno roza bundo, ki me je varno skrila v svojo sredino. Lase sem spletla v rahlo kito in obula visoke škornje. Ko sem že odprla vhodna vrata in zajela zrak svežine me je prešinilo, da želim, da letošnja prva zimska zarja zadiši drugače. Tekla sem do svoje kozmetične mizice in se popršila.



Hladne kapljice so se stopile na razgreti koži in usahnile... 

Stopila sem na pravkar zapadel sneg in v meni je zavel občutek, kot da sodelujem pri tem čudovitem stvarjenju. Po stari gozdni cesti sem korakala proti cilju. Sama. Tako neskončno sama. Obdajala me je samo brezmejna tišina. Dihala sem pazljivo in počasi. Nisem želela prekiniti tega čudovitega trenutka. Minute so se razvlekle v uro in obetal se je dan. Skozi pobeljena drevesa si je pot utiral rahel sijaj svetlobe in me občasno požgečkal po rožnatih ličkih. Bolj kot sem se bližala cilju, več je bilo snega. Proti koncu je bil korak težek in pot zahtevna.

A ves napor je bil poplačan, ko me je na vrhu pričakal veličasten razgled. Hvaležna, da sem v smučarski opravi, sem sedla na tla in se spojila z zemljo. Nastopil je pravi trenutek, izza oddaljene množice dreves je bilo opaziti sijaj jutranje zarje. Čisto počasi in skorajda sramežljivo se je dvigala proti vrhu neba in pričarala edinstven, mehkoben trenutek prebujanja. Takrat sem narahlo odprla zadrgo in skozi nosnice je šinil vonj Terre de Lumiere in s svojo sijoč cvetlično prisotnostjo počastil že tako čudovito doživetje... 



KAJ PRAVI PROIZVAJELEC? 

Ikonična steklenička se sedaj blešči v pudrasto rožnatih odtenkih pravkar razprtih cvetov, ki se kopajo v jutranji zarji. 
Terre de Lumiere je kristalno čista in lahkotna dišava, ki izžareva vedrino.
To je dišava jutranje zarje- čudovitega trenutka, ko se na obzorju pojavijo prvi sončni žarki. V njej se prepletajo sprva lahkotne, mehke cvetne note; vsak akord se počasi razvija do svoje polnosti, prav tako kot nov dan v Provansi. 

KAJ PRAVIM JAZ? 

Gre za svežo dišavo, primerno za vsak dan, a še posebej za dogodke, ki zasijejo v svoji lepoti. Podobno sije tudi ta L'Occitane toaletna dišava, ki začara s svojim ženstvenim cvetnim vonjem. Če govorimo o obstojnosti, imam veliko dišav, ki trajajo dlje. Če govorimo o edinstvenosti, pa se uvrsti zelo visoko. Sama sem sicer oboževalka orientalskih vonjev, zato ta dišava mojega okusa ne zadovolji popolnoma, je pa vsekakor krasna izbira za dni, ko si želim nekaj nežnejšega in manj vpadljivega. 

OCENA: 8/10
CENA: 59,00€

Ni komentarjev